DOMOV Izleti POROČILO Z OGLEDA TREH BOHORSKIH SLAPOV BOJANCA, PEKEL IN UBIJAVNIK

POROČILO Z OGLEDA TREH BOHORSKIH SLAPOV BOJANCA, PEKEL IN UBIJAVNIK

272
0
SHARE

Na praznični petek 27. aprila 2018 smo se planinci planinskih društev Atomske toplice Podčetrtek, Boč Kostrivnica, Ložno Sveti Florijan, Šmarje pri Jelšah in Slivnica pri Celju pod vodstvom planinskega vodnika Damjana Omerzu, člana planinskega društva Bohor Senovo in strokovnega sodelavca PZS, odpravili na ogled treh bohorskih slapov Bojanca, Pekel in Ubijavnik. 30 udeležencev izleta se je zbralo na parkirišču v naselju Jablance na Dobrovi kjer je bil začetek in konec izleta.

Turistična nemarkirana pot Turističnega društva Senovo najprej vodi ob in po Dobrovskem potoku navzdol do sotočja s potokom Blanščico, ki priteče izpod južnih bohorskih pobočij. Slap Bojanca leži na Stranskem potoku, ki je desni pritok potoka Blanščice, v katerega se izliva pod naseljem Stranje v občini Krško. Potok izvira v južnem pobočju Bohorja.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Slap_Bojanca: »Bohor je geološko vzhodni podaljšek Posavskih gub z zelo pestro geološko sestavo in zapleteno zgradbo. Med zanimive geološke pojave sodijo tudi slapovi, ki površinsko preoblikujejo kamnito zemeljsko površje. Vode po južnem pobočju Bohorja struge urezujejo skozi trden triasni dolomit, dolbejo v njem globoke soteske, ob zelo trdnih kamnitih pregradah pa ustvarjajo slapove in slapiče.

Slap Bojanca je visok 15 m, skoraj navpično pada v okoli 1 m globoko izdolbeno kotanjo v apnenčastih tleh. Z malo domišljije se v skalah vidi dekliški obraz o katerem pravi legenda, da je obraz ajdovske deklice, ki si je v potoku umila obraz, da bi bila lepa; ker tega ne bi smela storiti zaradi kazni, ki ji jo je naložila mati ob izgubi lasne igle, jo je ta pahnila čez pečine.

V bližini se nizvodno nahaja še 4 m visok skok ali šum in več skočnikov. Stranjski potok je v tem delu, po katerem poteka tudi pristopna pot, izdolbel dokaj ozko in strmo sotesko. Ob poti se nahaja tudi “lačni studenec” za katerega pravijo, da te že nekaj požirkov zlakotni. Ob poti se nahajajo zanimivi balvani, ki za to območje niso običajni, pa tudi ostanki oglarskih kop.

Ob izhodu nad slapom ob steni, po kateri mezi voda, raste mesojeda rastlina alpska mastnica (Pinguicula alpina). V potoku živi tudi potočni rak (”Astacus astacus”).

Na začetku soteske, ob sotočju Stranjskega in Dobrovskega potoka, se nahaja 100 let stara rojstna hiša Jerce Pertnač, mame Giovannia Morettija, upokojenega papeškega nuncija. V bližini se nahaja tudi kmetija Požunovih, kjer imajo ribogojnico s postrvmi

Pot do slapa Bojanca vodi po soteski Stranskega potoka pod naseljem Stranje. Pri slapu je sledil počitek za razlago legend in za ogled bujnega pomladanskega cvetja. V nadaljevanju je turistična pot Bohorski slapovi vodila strmo navzgor na travnik pod hribom Rigel in okoli njega mimo opuščenega vodnega mlina in pod skalnim osamelcem imenovanem Igla do naslednjega slapa Pekel. V bajkah je ta skalni osamelec Igla – šivanka, ki jo je izgubila ajdovske deklice, katero je mati pahnila čez skale pri slapu Bojanca, da je okamenela.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Slap_Pekel: »Slap Pekel leži na potoku Blanščica, ki izvira izpod Velikega Javornika, glavnega vrha Bohorja. Na potoku Blanščica je več slapov, vendar je lahko dostopen le imenovani Pekel. Najnižje ležeč prvi slap je visok 5 m in širok 3 m ter teče poševno na prelom. Dostopen je samo po brezpotju.

Slap Pekel leži v dnu soteske, visok je 17 m in najvišji na tem potoku. Pada prek dolomitnih sten v več curkih in ne tvori tolmuna. Do njega lahko pridemo po več poteh. Zanimiva je pot, ki se nadaljuje od slapa Bojanca preko visoke planote in po robu soteske po kateri teče Blaščica. Do slapa pa vodi tudi pot od kmetije Požun. Ob poti je viden opuščen mlin, nekaj dreves tise in geološki prelom. Takoj nad slapom Pekel je še en 7 m visok slap Orgle, nad njim pa 15 m večstopenjsko slapišče.

Nedaleč stran gorvodno od slapa Pekel se nahaja partizanska tiskarna Franceta Prešerna, v kateri so med 2. svetovno vojno tiskali časopise, med drugim tudi Mladino. Nad slapom pa je zanimiva skalna tvorba v obliki igle, visoka preko 10 m. Še dlje ob potoku navzgor se nahaja opuščen rudnik svinca in cinka. Še dalje po toku navzgor je še več slapov visokih do 15 m, ki pa nimajo posebnih imen.«

Po ogledu slapa Pekel, je sledil vzpon navzgor do ostankov partizanske tiskarne Franceta Prešerna in do Partizanske bolnišnice, katero so med drugo svetovno vojno pozidali lokalni partizanski aktivisti pred prihodom Štirinajste divizije na Bohor. Po postankih za ogled obeh, so planinci odšli mimo Petrove skale do planinske koče na Bohorju. Sledil je počitek za okrepčilo in sončenje na toplem pomladanskem soncu. Med potjo nazaj do avtomobilov na Jablancah je sledil še ogled slapa Ubijavnik.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Slap_Ubijavnik: »Slap Ubijavnik leži nad naseljem Dobrova v občini Krško tik pod cesto, ki pelje proti planinski koči na Bohorju, pri zaselku Beli Peski na Dobrovskem potoku.

Kamnina preko katere se v treh manjših in enem večjem slapu prelivajo vode, je svetlo siv zrnat triasni dolomit. Nad 7 m visokim slapom Ubijavnik je tolmun, v katerega pada voda preko 2,5 m visokega slapišča, nad njim pa je še nekaj brzic. V bližini slapa je na strmih bregovih vedno nekaj podrtih dreves, na desni strani pa je na manjšem povirju vidno nastajanje lehnjaka.

Izlet je skupaj trajal 7 ur, hodilo se je 5 ur zmerne hoje. Slike izleta najdete na naši spletni strani pd-at.si Če poti ne zmorete, si jo lahko ogledate na spletnem naslovu turizemkrško.si,oziroma na: https://www.visitkrsko.com/pohodniske-poti/pot-stirih-slapov/.

Tekst in slike Ivan Šalamon

[td_smart_list_end]

 

Napišite vaš prispevek